Adijo krivda!
Oba obraza krivde
> Občutek krivde je torej normalen, če gre za "zdrav občutek krivde": brez tega občutka bi bili preprosto brez moralne vesti! Lahko je tudi "empatičen" občutek krivde: čevlji drugih tega, kar čutijo, in sčasoma želi odpustiti.
> Ko občutek krivde postane ovira, ki paralizira pri vsakodnevnih dejanjih, se to imenuje uničujoč občutek krivde. Težko je najti razumen vzrok za to vrsto krivde. Dolgoročno lahko postane prava zavora užitkov in želja.
Različne oblike patološke krivde
> Stara zgodba, ki je ni mogoče pogoltniti: čutite obžalovanje zaradi dejanja, ki ste ga storili že dolgo nazaj. Gre za to, da se lahko pomirite sami s seboj ali včasih z nekom drugim.
> vsakdanji občutek krivde: lahko ga povzročijo preprosta in aktualna dejstva ter tveganja, ki vam uničijo življenje. Na primer, vsak dan čutite obžalovanje, ker ste rekli ali naredili to ali ono, ker ste nekoga prizadeli s tem, kar ste povedali ... v odnosih z drugimi se zato počutite nenehno krive.
> "Pričakovan" občutek krivde: preprečuje vam, da bi delovali ali govorili zaradi strahu, da bi motili druge ali postali krivi za nekaj.
> Nenehno se krivite za situacijo, za katero v resnici sploh niste krivi; tako kot otrok, ki se počuti odgovornega za ločitev svojih staršev, ali ženska, ki se počuti krivo zaradi splava ... do ljudi, ki se celo počutijo krive zaradi obstoja!
Dobro je vedeti > včasih ima lahko občutek krivde pozitivno funkcijo: pomaga se boriti proti občutku nemoči in ponovno pridobiti nadzor nad dogodki, na primer v primeru spolnega nasilja.
Naučite se osvoboditi občutkov krivde
Če se želite počutiti izpolnjene in umirjene, se morate naučiti osvoboditi občutkov krivde. Tukaj je nekaj nasvetov za to:
> Najprej ne oklevajte in se o tem pogovarjajte ter izražajte svoje strahove.
> V primeru kaznivih dejanj (na primer, če ste z avtomobilom udarili pešca in se niste ustavili): edina rešitev je, da se poskusite srečati z žrtvijo in razložiti svoje vedenje. Ali pa pojdite in se predajte policiji, da se znebite te teže.
> Naučite se biti skromni. Naši občutki krivde so pogosto nesorazmerni. Včasih nam pripadajo do te mere, da smo nanje skoraj ponosni, malce »kot bi bili prepričani, da smo v središču vesolja!
> Poskusite mirno ugotoviti razloge, zaradi katerih se počutite krive, da se teh negativnih občutkov čim prej znebite. Tisti, ki se počutijo preveč krive, lahko zlahka postanejo grešni kozel za druge.
> Zavedajte se, da religija in družbena morala vzpostavljata referenčne ideale, ki jih je težko doseči, če ne celo nemogoče. Za primerjavo, vsi smo neizogibno krivi za svoje majhne vsakodnevne slabosti!
> Znebiti se vseh občutkov krivde je nemogoče! Najhujši zločinec se za svoje zločine ne počuti krivega, morda pa ga raztrga bolečina, ki jo je na primer povzročil materi ...
Vsak svoje odgovornosti
> Morate sprejeti, da nikoli nismo v celoti odgovorni za trpljenje drugih! V resnici smo odgovorni le za svoja dejanja, misli in besede. Brez tega zavedanja bodo drugi vedno žrtve. Preprosto povedano, sprejeti morate, da ne morete nadzorovati vsega!
> Pomembno je, da si lahko odpustite. Najlažje si rečeš: "Zaslužim si trpeti, ker sem se motil"; vendar to ni pravilen odnos, saj na ta način ne počnemo nič drugega, kot da se imamo za slabega. Po drugi strani pa je cilj, da lahko ponovno zaživim novo življenje, brez občutkov krivde!
